ARHIV

Mali časovni stroj

2016

2014

Literarne nagrade    Likovne nagrade    Foto arhiv

Zbornik Mlada Vilenica 2016

Na šestnajsti mednarodni natečaj mladih v pisanju pesmi Mlada Vilenica 2016 je letos prispelo 195 pesmi otrok iz Slovenije in sosednjih držav. Natečaj je v lanskem letu presegel državne meje in pritegnil k sodelovanju slovenske otroke in mladostnike, ki živijo v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Letos pa smo nagovorili še slovenske otroke, ki so se rodili in živijo v izseljenstvu. Zelo smo veseli odziva štirih izobraževalnih ustanov iz Italije, ki so skupaj prispevale kar 23 pesmi, štiri smo prejeli iz Avstrije in sedem iz Bijeljine v BiH.

Tematika 16. Mlade Vilenice nosi naslov Moje slovenščine in se tesno navezuje prav na raznolikost vseh naših slovenskih otrok, ki živijo v različnih kulturnih prostorih in govorijo različne slovenščine. Otroci so se v svojih pesmih izrazili v tisti jezikovni različici, znotraj katere se počutijo najbolj doma: pesmi so v knjižni ali pogovorni slovenščini, slengu ali narečju. »S tem želimo vzpodbuditi pri otrocih skrb za naš lepi jezik, ki ga aktivno uporabljata le slaba dva milijona ljudi, predvsem pa razmislek o tem čudovitem orodju, ki ga vsakodnevno uporabljamo pri izražanju svojih želja, potreb, čustev,« je o izbiri tematike povedala predsednica društva Tinkara Kovač.

Novost natečaja mladih pesnic in pesnikov Mlada Vilenica 2016 je njegova vizualna plat: otroci so lahko svoje pesmi likovno opremili in s tem vsebinsko dopolnili napisane besede. Smisel likovnega natečaja je predvsem v tem, da otroci, mladi pesniki stopijo za trenutek iz besedila in se podajo na raziskovanje oblike, barve, dinamike napisanega teksta ter s tem ustvarijo likovno delo, ki smiselno in celostno dopolnjuje pesemsko besedilo.

Oglej si PDF

Nagrajenci Mlade Vilenice 2016

Nagrada v mini kategoriji

(vrtec)

Miša Gregorič
MAVRIČNA PESEM

Letnik 2010
Vrtec Nova Gorica, Enota Ciciban
Mentorica Sara Maček

Nagrajenka 16. Mlade Vilenice v kategoriji vrtec je Miša Gregorič iz vrtca Nova Gorica, enota Ciciban za pesem »Mavrična Pesem«. Mentorici: Sara Maček, Nevenka Boškin
Mišino besedilo na zelo neposreden način izpoveduje doživetje lepote sveta, in sicer tako na ravni vsebine kot tudi v jeziku. V slednjem je vidnih več slogovnih sredstev. Poleg značilnega ponavljanja je zelo opazen naslovni okrasni pridevek.

MAVRIČNA PESEM

Mavrica na nebu je,
mavrica na nebu je,
hura, hura!
Dežek nam pada,
sonček pa sije,
jaz pa samo gledam sonce,
ki bije.
Na nebu, na nebu
sonček bo osvetlil mavrico,
jaz pa jo gledam z mamico.
Mavrica krasnih barv je najlepša,
tu je svet najlepši.

Nagrada v 1. kategoriji

(prva triada osnovnih šol. 2007, 2008, 2009)

Nejka Vratnik
MALIM SO VŠEČ

Letnik 2008
OŠ Brezovica Pri Ljubljani
Mentorica: Urška Bačar

Nagrajenka 16. Mlade Vilenice v kategoriji prva trijada osnovne šole je Nejka Vratnik iz OŠ Brezovica pri Ljubljani za pesem »Malim so všeč«. Mentorica: Urška Bačar
V Nejkinem besedilu subjekt ob pomoči lastnega doživljanja tako rekoč raziskuje svet; pri tem je miselno odprt in hudomušno igriv ter kaže posluh za izjemno. V pesmi je prisotna tudi posrečena jezikovna igra.

MALIM SO VŠEČ

Malim so všeč nenavadne reči,
kot recimo hišniki,
kot recimo piloti,
kot recimo, kot recimo…
Malim so všeč sladke reči,
kot recimo nutela,
kot recimo čokolada,
kot recimo frutabela,
kot recimo, kot recimo…
Malim so smešne besede všeč,
kot recimo mulasepolula,
kot recimo hlačedopetače,
Kot recimo, kot recimo…

Nagrada v 2. kategoriji

(druga triada osnovnih šol. 2004, 2005, 2006)

Ekaterina Mihajloska
DVA JEZIKA, DVA SVETOVA

Letnik 2004
OŠ Mengeš, Slovenija
Mentorica: Draga Železnikar

Nagrajenka 16. Mlade Vilenice v kategoriji prva trijada osnovne šole je Nejka Vratnik iz OŠ Brezovica pri Ljubljani za pesem »Malim so všeč«. Mentorica: Urška Bačar
V Nejkinem besedilu subjekt ob pomoči lastnega doživljanja tako rekoč raziskuje svet; pri tem je miselno odprt in hudomušno igriv ter kaže posluh za izjemno. V pesmi je prisotna tudi posrečena jezikovna igra.

DVA JEZIKA, DVA SVETOVA

Moja mama slovensko
z mano govori.
Njej lahko povem,
če me kaj teži.

Moj oče makedonsko
z nami govori,
makedonsko me krega
s svojim močnim glasom.

Mamica je včasih
po službi zmatrana.
Če ji še jaz nagajam,
potem se skregava.

Z očetom se veliko
ne pogovarjava,
vase se zapiram
in malo strah me je.

Z mamico se hočem igrati,
ko dolgčas mi je.
A ko ona se hoče pogovarjat,
jaz vedno rečem: NE!

Očeta imam zelo rada,
kadar nisva skregana.
Zelo se bom trudila,
da bova prijatelja.

Pri nas govorimo dva jezika,
dva jazici zboruvame kaj nas,
pa vsi med seboj razumemo se,

megju sebe se razbirame.